Obveznost s.p. po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu

 

Bodoči podjetniki in samozaposlene osebe se srečujejo z nasprotujočimi si informacijami glede obveznosti samozaposlenih oseb po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011, v nadaljevanju ZVZD-1). V nadaljevanju vam zato podajamo natančna pojasnila glede obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci, po ZVZD-1, za odgovore pa smo se obrnili tudi na Inšpektorat RS za delo.

 

Po ZVZD-1 ima status samozaposlene osebe kdor opravlja dejavnost kot edini ali glavni poklic in ne zaposluje drugih delavcev oz. v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Samozaposlena oseba je odgovorna tako za svojo varnost in zdravje kakor tudi za varnost in zdravje drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa.

 

 

Ocena tveganja

Samozaposlena oseba je dolžna oceniti tveganje. Če ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Na Inšpektoratu RS za delo pojasnjujejo, da lahko Izjavo o varnosti z oceno tveganja samozaposlena oseba izdela tudi sama, je pa potrebno, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno in realno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi. V kolikor tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, je smiselno, da to uredi z zunanjo strokovno osebo.

 

 

Izpit iz varstva pri delu in zdravniški pregled

ZVZD-1 izrecno ne določa, da mora samozaposlena oseba opraviti usposabljanje in izpit iz varstva pri delu ter zdravniški pregled na medicini dela. Na Inšpektoratu RS za delo pa opozarjajo, da je glede na prisotne nevarnosti, ki lahko obstajajo pri izvajanju dela samozaposlene osebe in čeprav to ni nikjer neposredno zapisano in zahtevano, ravno tako smiselno, da delavec, ki takšno delo opravlja, izvaja tudi posamezne druge ukrepe po ZVZD-1, kot npr. da se samoiniciativno na ustrezen način seznani z nevarnostmi in zagotavljanjem ukrepov za zmanjševanje nevarnosti in vplivov na zdravje ter da se pri tem preveri tudi izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje takšnega dela. Ni namreč odveč opozoriti na zgoraj opisano odgovornost, zlasti do drugih oseb.

 

 

Uporaba ustreznih sredstev za delo in osebne varovalne opreme

Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam.

 

 

Prijave inšpekciji

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

 

 

Varstvo pred požarom

Samozaposlena oseba mora skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom v skladu s posebnimi predpisi.

 

POZOR: Če samozaposlena oseba zaposli delavce ali v delovni proces vključi druge osebe (npr. študente), zanjo veljajo vse obveznosti po ZVZD-1, ki zavezujejo delodajalce!

 

Zahtevek zdravstvene zavarovalnice (ZZZS)

Poškodovani samozaposleni delavec pa je glede na opustitev varnostnih ukrepov, ki so v neposredni zvezi z nezgodo, izpostavljen tudi odškodninski odgovornosti po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki v 86. členu navaja »Zavod pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe«, v 87. členu pa dodaja: »Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi«. Zato je utemeljeno pričakovati, da bo Zavod za zdravstveno zavarovanje od poškodovanca zahteval povrnitev stroškov zdravljenja po poškodbi in tudi plačano nadomestilo bolniškega staleža, saj ima Zavod za to popolno zakonsko podlago.

S tem prispevkom želimo vse samozaposlene delavce (in tudi delodajalce nasploh) opozoriti in osvestiti, da je izvajanje vsaj predpisanih varnostnih ukrepov pri delu smiselno in koristno, saj potencialne posledice poškodb pri delu niso samo bolečine in invalidnost ampak so lahko tudi finančne. Stroški zdravljenja pri težjih poškodbah so namreč lahko zelo visoki.

We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information