Pojav goljufivih podjetij-posrednikov za prijavo v ePobot

V ePobot ne prijavljajte fiktivnih obveznosti, zagrožene so visoke globe!

Pojavljajo se goljufiva podjetja, ki vam (podjetnikom in podjetjem) ponujajo pomoč pri unovčenju vaših neplačanih terjatev, in sicer tako, da prijavite v ePobot pri AJPES-u fiktivno obveznost do tega goljufivega podjetja, ki tako pride do vašega denarja, vam pa ga kljub obljubi nato ne nakaže.

Na sceni prevar in goljufij so se v zadnjem času intenzivno znova pojavila podjetja, ki naj bi vam (podjetjem z odprtimi terjatvami) posredovala pri unovčenju vaših (običajno težko izterljivih) terjatev preko ePobota pri AJPESu, ki na ta način pridejo do sprejema nakazil denarja (iz vaših terjatev), ki bi vam ga morala zmanjšanega za njihovo provizijo nakazati, a do tega nakazila ne pride. Tako ostanete brez vaših terjatev in brez denarja. Pri tem pa ste sami zagrešili še prekršek, ko ste v okviru prijave v ePobot prijavili fiktivno obveznost do navedenega goljufivega posrednika v ePobotu, kar pa je nezakonito in za to so zagrožene globe od 100 do 10.000 EUR.

V zadnjem času smo torej prejeli več opozoril o pojavu nezakonitih ponudb podjetij za pomoč pri unovčenju neplačanih terjatev v obliki posredovanja prijavljanja v večstranski pobot pri AJPES-u.

Kakšen je običajen scenarij?

Predstavnik takšnega podjetja – posrednika kontaktira podjetje z vprašanjem, ali ima kakšno neizterljivo terjatev in v tem primeru ponudi svojo pomoč pri unovčenju takšne terjatve preko ePobota pri AJPESu, da bi podjetje prišlo do poplačila svoje terjatve. Običajno sledi nagovarjanje k podpisu pogodbe, s katero bi se z namenom , da bi upnik (to je zgoraj navedeno podjetje, ki ima neizterjano terjatev) lahko prišel preko ePobota do unovčenja težje unovčljive terjatve, dogovorilo za »fiktivne obveznosti« upnika do posrednika.

Vse kar mora nato narediti podjetje-upnik je, da kot svojo obveznost v ePobot vnese obveznost do posrednika (čeprav je ta fiktivna obveznost na podlagi vzajemne pogodbe o sodelovanju), posrednik pa ob tem obljublja, da bo sredstva, ki jih bo tako dobil preko upnikovih dolžnikov (zmanjšana za manjšo provizijo) nakazal na TRR upnika le nekaj dni po končanem pobotu. Obveščeni smo bili o več primerih, o do tega nakazila denarja upniku ni prišlo.

Ugotavljamo, da je kar nekaj podjetij, ki se je odločilo za takšno« poslovno sodelovanje« z namenom in v dobri veri, da pridejo do poplačila svojih terjatev. Vendar kaj so pri tem ta podjetja – upniki zagrešili s prijavo fiktivne obveznosti v ePobot, poleg tega, da so ostala brez terjatev in denarja? Odgovor: še prekršek z zagroženo globo od 100 do 10.000 EUR.

V skladu s 33. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) namreč v večstranski ePobot pri AJPES ni dovoljeno prijavljati obveznosti, ki niso nastale na osnovi dobave blaga ali opravljanja storitev oziroma obveznosti, ki sploh niso nastale (t.i. obveznosti, ki ne obstajajo).  Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) določa:

- ZPreZP-1 se uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1);

- v skladu s 33. členom ZPreZP-1 je v obvezni večstranski pobot prepovedano prijaviti obveznost, ki ne obstaja ali je bila že poravnana;

- za pravilnost vnosov v sistem večstranskega pobota ter obstoj prijavljenih denarnih obveznosti, odpravo napak v vnesenih prijavah in škodo, ki nastane zaradi nepravilnosti predloženih podatkov, je odgovoren dolžnik (prvi odstavek 22. člena ZPreZP-1).

Z globo od 100 do 10.000 EUR se tako kaznuje gospodarski subjekt oziroma javni organ, ki ni Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, ki v nasprotju s 33. členom ZPreZP-1 v sistem obveznega večstranskega pobota prijavi obveznost, ki ne obstaja ali je bila že poravnana (tretji odstavek 57. člena ZPreZP-1). Izvajanje 33. člena ZPreZP-1 nadzirata Finančna uprava Republike Slovenije in Tržni inšpektorat Republike Slovenije.

AJPES naj bi interno že oblikoval t.i. črni seznam podjetij, kjer je opazil takšna nezakonita posredovanja pri prijavah v ePobot in sprožil ustrezne prijave pristojnim organom. Vendar vprašanje je, ali bodo opeharjena podjetja-upniki prišli do svojega denarja. Pri tem gre tudi upoštevati, da se takšna podjetja lahko dnevno ustanavljajo in zapirajo, ter ko je razkrinkano začno akterji zadaj delovati na enak ali podoben način preko novega subjekta. In preden je to novo podjetje spoznano kot »sumljivo«, ta lahko oškoduje že kar nekaj podjetnikov in podjetij. Rečeno nam je bilo, da naj bi se za zastopnika enega izmed navedenih sumljivih podjetij-posrednikov nekdo celo lažno predstavlja za osebo, ki pa je v resnici v zaporu.

In kot nam je ogoljufani član sporočil kako je navedena zadeva pri njemu potekala:  »Po telefonu nas je poklical »predstavnik podjetja-posrednika« (op.OZS:  ime imamo na OZS) in nas vprašal, če imamo kake neizterljive terjatve. Ker imamo kar nekaj strank, ki nam niso plačale, sem bil seveda vesel, da bi se te terjatve le zaprle…. Dali smo mu podatke treh dolžnikov, v skupnem znesku 2.500,00 EUR (op. OZS: znesek smo zaokrožili)….

Nato pa smo podjetje–posrednika (op. v skladu z dogovorom je bila prijavljena obveznost do njega, čeprav te obveznosti niso imeli do tega podjetja, saj naj bi šlo le za »tehnični« korak) tudi prijavili v Ajpesov Pobot, ki je bil 26.11.2015.

Ko smo dobili rezultate pobota je sledil šok, zaprle so se terjatve kupcev, ki nam tudi sicer plačujejo in ne kupcev, katerih podatke smo dali g. predstavniku podjetja posrednika!

Omenjenega gospoda sem po večdnevnem klicanju, enkrat le dobil na telefon in mi je zagotovil, da mi pošlje pogodbo po izvršenem pobotu, kar je tudi storil in da bomo denar dobili nakazan na naš račun do dne X.12.2015, kar pa se ni zgodilo…. Od takrat se tudi na telefon ne javlja…..«

Glede na zgoraj navedeno: podjetja PAZITE kaj se dogovarjate in kako. EPobot preko AJPESa in unovčevanje terjatev preko njihove prodaje, verižnih kompenzacij ipd. nikakor ni nekaj slabega oz. je ravno nasprotno. Gre za zakonit način unovčenja terjatve. Vendar pa morate pri tem paziti kdo je vaš partner in kako bo zadeva potekala. Zakonito ali nezakonito. Ali boste na koncu res dobili denar? Ko vas bo znova nekdo poklical, da vam nudi pomoč pri izterjavi vaših terjatev, pomoč pri kompenzacijah, odkupih terjatvah, bodite pazljivi tudi v luči zgoraj opisanega primera goljufij.

Nekateri primeri naj bi že bili v obravnavi kriminalistične policije.

We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information