Ministrstvo za delo je avgusta 2023 sprejelo nov Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, ki prinaša nove obveznosti za delodajalce in prične polno veljati 1. avgusta 2024.
Ker je potrebno v podjetjih, v izogib nevšečnostim v primeru obiska delovnega inšpektorja, na tem področju postoriti določene stvari, vam v nadaljevanju pošiljamo pojasnila in navodila, saj bo izpolnjevanje zahtevalo določen čas, na voljo pa so samo še štirje meseci:
Zahteve Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen
Omenjeni Pravilnik je začel veljati avgusta lani, uporabljati pa se začne 1. avgusta 2024. V vmesnem obdobju naj bi delodajalci na novo ocenili tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj in po potrebi določili preventivne ukrepe. Pričakuje se, da bo novi pravilnik bolj učinkovito kot predhodni pripomogel k preprečevanju mišično-kostnih obolenj. Kostno- mišična obolenja so eden od glavnih razlogov za odsotnosti z dela v Sloveniji. Težave, ki se kažejo se razlikujejo po jakosti –od blagih do zelo hudih, in vse do kroničnih in izčrpavajočih bolezni.
Ročno premeščanje bremen v skladu z navedenim pravilnikom pomeni vsako opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje, ponavljajoči gibi), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost za razvoj kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom.
Delodajalci morajo delovna mesta prilagajati tehničnemu in tehnološkemu napredku in ročno premeščanje bremen nadomeščati z delovno opremo, pripomočki in mehanskimi pomagali. Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, morajo delodajalci sprejeti organizacijske, kadrovske in tehnične ukrepe, uporabiti opremo in tak način dela, da zmanjša nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen.
Delavci smejo ročno premeščati bremena na podlagi ocene tveganja za varnost in zdravje priročnem premeščanju bremen.
Kaj morate torej storiti v povezavi z novim pravilnikom?
Priporočamo, da se čim prej obrnete na strokovne delavce, ki pri vas opravljajo storitve s področja varnosti pri delu, saj bo morda potrebno vpeljevati rešitve, ki terjajo tako denarna sredstva kot tudi čas. Presejalni test lahko izvede delodajalec tudi sam, ocenjevanje tveganja pa je strokovna naloga, ki jo lahko izvajajo podjetja oz. izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Obrazec, ki je na voljo preko spleta, je digitaliziran.
- Izvedba presejalnega testa
Kadar se v delovnem procesu zazna ročno premeščanje bremen, mora delodajalec s presejalnim testom ugotoviti, ali obstaja tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Presejalni test se izvede na obrazcu iz Priloge 2 pravilnika, lahko pa se uporabi tudi presejalni test iz primerljive metode. Presejalni test lahko izvede delodajalec sam / obrazec . Če sta s presejalnim testom doseženi dve točki, je potrebno ročno premeščanje bremen oceniti z metodo za ocenjevanje tveganj pri ročnem premeščanju bremen, ki upošteva vse ugotovljene dejavnike tveganja iz Priloge I. Delodajalci lahko pri tem uporabijo metode, ki so objavljene na osrednjem državnem portalu in na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/spletne-aplikacije/ocena-tveganj-bremena
- Ocenitev tveganja
Za ocenjevanje se lahko uporabi metoda iz Priloge 3 pravilnika ali katera koli druga primerljiva metoda, s katero delodajalec zagotavlja vsaj tako raven varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kot bi jo zagotovil z upoštevanjem ukrepov na podlagi ocene tveganja po metodi iz Priloge 3 pravilnika.
Ocena tveganja za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen mora vsebovati zapis o:
- imenu in ključnih kazalnikih izbrane metode za ocenjevanje tveganja,
- ugotovljenih dejavnikih tveganja iz Priloge 1 pravilnika,
- rezultatih meritev merljivih dejavnikov tveganja (na primer: čas, masa, frekvenca, sile, toplotne razmere),
- ocenjeni stopnji tveganja in
- ukrepih za odpravo oziroma zmanjšanje prisotnih tveganj.
Delavce, ki ročno premeščajo bremena, je potrebno tudi ustrezno teoretično in praktično usposabljati, kar je že obstoječa zahteva.
Kaj morate storiti v primeru, da so stopnje obremenitve visoke?
V oceni tveganja je potrebno opredeliti ukrepe, ki so lahko tehnični, organizacijski ali kadrovski. Med tehnične ukrepe sodi tudi dvižna oprema, kot so dvigala, žerjavi, dvižni trak, platformni vozički, platforme s škarjastim dvigom, viličarji na motorni pogon, odri za premeščanje bremen v višino nad rameni delavca, hidravlična dvigala za dviganje bremen na police, razni manipulatorji, električni stopniščni voziček, stopniščni vzpenjalnik, paletnik in eksoskelet (naprava za dviganje, ki jo delavec obleče).
Strokovne sekcije in OZS se bodo zavzemali za podaljšanje datuma pričetka uporabe tega predpisa, vendar se na to ne smemo zanašati, ker je že sam pravilnik imel vgrajeno enoletno uvajalno obdobje.
Janko Rozman
Sekretar sekcij:
Sekcija gradbincev
Sekcija kleparjev krovcev
Sekcija instalaterjev-energetikov
